Guilin leži v provinci Guangxi sredi čudovitega kraškega reliefa. Pokrajina je znana kot najlepši del Kitajske. Za plezalce predstavlja raj na Zemlji.
Seveda je iz omenjenega postalo jasno, da je to nekaj kar hočem obiskati. Pobrskal sem po spletu ali se išče kakšno prostovoljno delo v teh koncih. Presenečen sem bil, ko na spletni strani workaway.info zasledim hostel, ki išče pomoč v vasici Xingping v samem srcu te pokrajine. Na bankovcu za 20 juanov je prizor iz XingPinga.
Ampak lepo po vrsti. Guilin me je zelo pozitivno presentil. Mesto je zgrajeno okoli dveh rek in štirih jezer, ki nekako ustvarijo atmosfero, ki celo malo spominja na Benetke. Ali pa vsaj Amsterdam. Ja seveda z nekaj domišljije in pridihom kitajske arhitekture in kulture.
Ampak pravi občutek pravljične dežele pričara noč.
V XingPing sem se podal z avtobusom. Voznja iz cca. 100km oddaljenega Guilina je trajala skoraj 3 ure. Razlog je delo na cesti vsaka 2 kilometra. Kitajska se razvija z vidno hitrostjo.
Xingping, ki sem si ga drznil omeniti kot vasico, domačini nazivajo kot mestece. Ima nekaj tisoč prebivalcev in leži ob reki Li. Čez reko, do hostla, sem se moral zapeljati na brodu. Najbližji most je več deset kilometrov vstran. Reko Li lahko vidite na slikah v nadaljevanju članka. Na sliki spodaj je samo manjši pritok.
V bistvu ni šlo za povsem običajen hostel, ampak neke vrste počitniško permakulturno farmo. Glavni gostje so skupine otrok, ki jih med počitnicami pripeljejo preživeti nekaj časa v naravi.
Moje delo je bilo fizično, ampak nič hudo napornega. Glavna projekta sta bila dva. Dokončanje ribnika in izgradnja glinene krušne peči. Dodatno sem bil še glavni šofer na taki mašinci, kot jo vidite na sliki spodaj levo :) Glede na to, da sem postanek tukaj podaljšal vse do predzadnjega dneva pred potekom vize, lahko sklepate, da sem se odlično počutil.
Vzdušje je bilo zelo sproščeno, na voljo sem imel veliko prostega časa za raziskovanje okolice in iskanje miru. Ne bom se trudil z besedami, slike povejo bolje.
Omenil sem že, da je celotno območje pravi raj za plezalce. Tudi lastnik hostla Leo, prvi iz leve na desni sliki, je strasten plezalec. Zato smo se dva krat podali na bližnjo steno. Smeri so na vsakem koraku. Najbližja je bila 100 metrov od hostla...
Dolžan sem vam narediti še nekaj luštov. Za zajtrk so bili običajno riževi rezanci z nečim. Na sliki desno z mesom in sladkim čilijem. Za kosilo in večerjo, pa je miza izgledala, kot na sliki desno. Vedno je bil na razpolago riž v neomejenih količinah, ki si si ga potem obogatil z različnimi nadevi. In ko vse skupaj zbašeš v krožnik dobiš sliko spodaj levo. Od zelenjave se veliko uporabljajo različne vrste buč, jajčevcev, paprik, čilijev, paradižnikov, navadnega in sladkega krompirja, koruze, arašidov in drugih oreškov... Od mesa pa prevladujejo bolj pernate živali. Spodaj desno kuharca ravno tamani neko raco :)
Za poslastice pa veljajo takšni ali drugačni hlebčki, kuhani na pari, ter biskvit, ki mu pravijo Fa Gao.
Hvala za branje. Če vam je bil članek zanimiv ali ste v njem našli kaj koristnega, ga ne pozabite pokazati prijateljem. Z gumbi spodaj ga lahko delite na popularnejših družbenih omrežjih.
Vesela bova vsakega odziva. Pozitivnega ali negativnega :) Kontaktirate naju lahko preko kontaktnega obrazca in izrazite svoje mnenje, postavite vprašanje ali delite svoje izkušnje, predloge, pripombe...
